Pod pokroviteljstvom Državnega sveta in njenega predsednika mag. Blaža Kavčiča je v četrtek, 3. novembra v preddverju dvorane Državnega sveta potekel podpis šestih nevladnih organizacij o sodelovanju na področju trajnostnega razvoja in varovanju in ohranjanju biotske pestrosti.
K skupnemu sodelovanju so se s podpisom zavezale naslednje organizacije: Planinska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije in Kinološka zveza Slovenije. Gre za največje prostovoljske organizacije v Sloveniji, ki so že doslej delovale na področjih varovanja okolja in narave.

V slavnostnem nagovoru je predsednik Državnega sveta poudaril, da dosedanje izkušnje kažejo, da lahko civilna družba preko Državnega sveta uspešno izrazi svoje potrebe in hotenja, podaja zakonodajne pobude in vpliva na vsebino zakonov ter posledično tudi na njihovo udejanjanje v konkretnem življenju. Državni svet si prizadeva za okrepitev vrednot, za sistemsko spreminjanje miselnih in vedenjskih vzorcev. Še posebej to velja za dojemanje koncepta razvoja in ekoloških vprašanj, ki skupaj s podnebnimi spremembami človeštvo vse bolj silijo v razmislek o nujnih novih razvojnih paradigmah. Vprašanja trajnostnega razvoja ekosistemov so povezana s temeljnimi vprašanji obstoja in progresivnega razvoja človeške družbe.

S podpisom pisma o sodelovanju 6-ih nevladnih organizacij, ki so se dogovorile o usklajenem delovanju v skrbi za varstvo narave in pri uvajanju ter krepitvi načel trajnostnih principov razvoja, v sozvočju s skrbjo za naravne vire in ohranjanje biotske raznovrstnosti Državni svet ponovno na široko odpira vrata civilni družbi.

Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča
Nagovor na podpisu dogovora o sodelovanju Planinske zveze Slovenije, Ribiške zveze Slovenije, Lovske zveze Slovenije, Turistične zveze Slovenije, Čebelarske zveze Slovenije in Kinološke zveze Slovenije na področju trajnostnega razvoja in pri skupnih prizadevanjih varovanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti
Državni svet, 3. november 2011

Spoštovani,

vsem skupaj lep pozdrav ob današnjem svečanem dogodku, ki je izjemno pomemben v simbolnem smislu, saj se odvija v prostoru parlamenta, kjer se sprejemajo vse zakonodajne odločitve.

Dosedanje izkušnje kažejo, da lahko civilna družba preko Državnega sveta dokaj uspešno izrazi svoje potrebe in hotenja, podaja zakonodajne pobude in vpliva na vsebino zakonov ter posledično tudi na njihovo udejanjanje v konkretnem življenju. Zakone živimo, zato je dobra zakonodaja ključna za kvaliteto življenja! Pri tem je vloga civilne družbe velikega pomena, saj je v splošnem prav civilna družba tisti subjekt, ki se zavzema za evolucijo družbe v vse smeri, v dobro vseh ali vsaj velike večine, in s tem za ohranjanje bogastva družbene raznolikosti, ki je predpogoj socialne kohezije, miru, sobivanja in sodelovanja.

V Državnem svetu si prizadevamo za okrepitev vrednot, za sistemsko spreminjanje naših miselnih in vedenjskih vzorcev. Še posebej to velja za dojemanje koncepta razvoja in ekoloških vprašanj, ki skupaj s podnebnimi spremembami človeštvo vse bolj silijo v razmislek o nujnih novih razvojnih paradigmah. Kot smo v Državnem svetu že večkrat ugotavljali, so vprašanja trajnostnega razvoja ekosistemov povezana s temeljnimi vprašanji obstoja in progresivnega razvoja človeške družbe.

Državni svet danes ponovno na široko odpira vrata v parlament civilni družbi. Tokrat s podpisom pisma o sodelovanju 6-ih nevladnih organizacij, ki so se dogovorile o usklajenem delovanju v skrbi za varstvo narave in pri uvajanju ter krepitvi načel trajnostnih principov razvoja, v sozvočju s skrbjo za naravne vire in ohranjanje biotske raznovrstnosti. V Državnem svetu pozdravljamo povezovanje organizacij in društev civilne družbe, saj bodo povezane močnejše in s pobudami ter z zahtevami bolj prodorne, v zakonodajnih iniciativah pa bistveno vplivnejše in v javnosti bolj odmevne.

S podpisom današnjega pisma o nameri sodelovanja podpisnice prožijo pomemben korak v povečevanju gostote zavesti o neločljivi povezanosti med okoljem in človekom. Človek lahko kakovostno živi samo v kakovostnem, človeka vrednem družbenem okolju. Družbeno okolje lahko živi in se razvija v pozitivni smeri samo v kakovostnem naravnem okolju. Daleč smo zašli v neprijaznem odnosu do človeka, do družbenega in naravnega okolja. Naj bo današnji podpis skromen, a pomemben korak v drugo, v pravo smer!

Današnji dogodek pa tudi v najboljši luči dokazuje, da Državni svet sledi vizijislovenske dvodomnosti tako, daostaja vezni člen med zakonodajno vejo oblasti in civilno družbo.

Povezava: : https://vrraide.com/